Pedagoški etos in pedagoški eros izr. prof., dr. Zdenka Zalokar Divjak, univ. dipl. psih., specialist logoterapevt

A. Einstein : “ Najgloblje in največje čustvo, ki smo ga zmožni, je doživetje skrivnosti. Edino iz tega vzklije prava znanost. Komur je to čustvo tuje, kdor se več ne more čuditi in spoštovati, je duševno že mrtev…. Kdor ima svoj obstoj za nesmiseln, ni samo nesrečnik, marveč je sploh nesposoben za življenje.”

Človek je absolutno nedeljiva celota vseh treh razsežnosti TELESNA RAZSEŽNOST DUŠEVNA RAZSEŽNOST DUHOVNA RAZSEŽNOST biološka, kemična, fizična (dednost, nagoni,..) PRISILA mišljenje, čustvovanje, spomin, zaznave, motivacija POTREBE, ŽELJE, MOTIVIRANOST svoboda, ustvarjalnost, odgovornost, intuicija volja do smisla (Frankl) OSEBNA ODLOČITEV

Telesni del v največji meri določajo geni zato kot posamezniki na ta del nimamo večjega vpliva sestavljajo kemične, biološke substance ki omogočajo, da naš organizem deluje skladno, kar se navzven kaže v našem odzivanju kot zdravje oziroma bolezen kadar je to ravnovesje porušeno

Psihični procesi (mišljenje, čustvovanje, zaznave) pa so že v veliki meri odvisni od vplivov okolja ki odločajo o tem, kako se bodo naše sposobnosti in osebnostne lastnosti razvijale v prihodnosti

Duhovni del naše notranjosti ni odvisen od genov in okolja ampak od naših duhovnih odločitev

omogoča samo kvalitativno ocenjevanje: Duhovna dimenzija omogoča samo kvalitativno ocenjevanje: je ali ni nam je všeč ali ni nekaj doživimo ali ne začutimo ali ne imamo radi ali ne verjamemo ali ne upamo ali ne

da se z odvzemom odgovornosti Problem je v tem, da se z odvzemom odgovornosti posameznik ne more več doživljati kot svobodno bitje, temveč se v njem kopiči vedno več praznine, ki jo mora napolniti z nekimi drugimi vsebinami Danes se posamezniki velikokrat doživljajo kot žrtve usode (svojih genov in ljudi, s katerimi so bili v odnosu) ker jim nihče ni znal pokazati, da so veliko bolj kot bitja genov in okolja bitja samih sebe

Ljudje si ne moremo izbirati lahko pa izberemo način, kako se bomo do teh okoliščin obnašali svojih staršev življenjskih okoliščin učiteljev

Svoboda nam v prvem trenutku ponuja nekaj neobveznega, nekaj kar lahko prepustimo toku dogodkov, ali skrbimo za lastne užitke

Smisel je vedno tisto, kar je potrebno ravno tisti trenutek narediti Živeti smiselno pomeni izluščiti iz neke situacije najboljšo možnost – tisto, ki ima po našem znanju in vesti največjo vrednost

Vzgoja ima tem večjo moč, v čim večji meri se ideje, spoznavne vrednote, spoznanja, ujemajo z dejanskostjo stvarnega življenja in dela.

Bivanjska praznota

Bivanjska praznota Usmerjenost v idealno

Današnja vzgoja

Mladi potrebujejo zastonjsko navzočnost, ki ničesar ne zahteva v zameno in je tam samo zato, ker jim je pripravljena prisluhniti

Glava današnje mladine deluje z vso hitrostjo: bodisi na miselni ali sistemski ravni ali na ravni želja in pričakovanj h katerim jih navajajo mediji

Mladostniki funkcionirajo predvsem na čustveni (velika občutljivost, ranljivost, hitra menjava razpoloženja) in ne na razumski ravni zato še niso zreli za odgovorno odločanje o spolnem vedenju.

Mladostniki so predvsem čustvena bitja: zato so hitro: prizadeti užaljeni preobčutljivi velikokrat odveč samemu sebi

Na vedenjskem področju postanejo: skrivnostni želijo biti sami kritični do svojih najbližjih pasivni kar je znak nemoči nesprejetosti nesmisla bivanja

Mladostnik lahko na nekatere stvari gleda zelo zrelo toda že pri naslednji preizkušnji omaga.

Izkušnje nam že leta kažejo, da mladostniki svoje potrebe po uveljavljanju, pripadnosti zadovoljujejo preko: zabave, pijače, drog, naključnih srečanj, spolnosti

Danes je vedno več nesrečnih otrok, ki po sreči hrepenijo s pomočjo: alkohola cigaret drog nasilja, da bi napolnili svojo notranjost

Droge prinašajo mladim užitek zabavo vzburjenje omamo sprostitev in tako dokazujejo svojo zrelost

Zaupanje in samospoštovanje sta velika garancija za zdrave socialne stike - takšne, da mladostniku ni potrebno hlastati po užitkih, spremembah in prozaičnem življenju

Ker se večina spolnih zlorab zgodi v bližini družine, bi kazalo posvetiti posebno pozornost kvaliteti odnosov (mati-otrok, mož-žena)

o katerih je potrebno vse vedeti, Niso mamila tista, o katerih je potrebno vse vedeti, ampak je treba čim bolj spoznati zakonitosti življenja Starši so pripravljeni otroku vse verjeti (in zanj tudi vse urediti,) samo da otroka ne bi kaj prizadelo

“Ne le sina, vrnili so nam veliko več” Janez Juvan: “To je bila izredno težka šola, naredili smo ogromno napak. Predvsem smo spoznali, da je brezmejno zaupanje v zasvojenega otroka čista naivnost. Način življenja, ki ga mladostnik ubere, vodi v mamila in mamilo vodi v pokvarjeno življenje, ne pa obratno.”

Zadosti sem samokritičen, da najdem v svojem ravnanju z otrokom elemente, ki bi jih lahko ocenil kot krive za to, kar se je zgodilo; gre za preveč permisivno vzgojo, preveč sem upošteval njegove lastne odločitve, za tem pa se je v bistvu skrivala bojazen, da se mi bo, če bom nastopil ostreje, postavil po robu toliko, da ga ne bi več zmogel obvladati. Zelo poenostavljeno, bal sem se lastnega otroka. Po drugi strani je seveda krivda tudi na njem, ker je kot relativno odrasel in razumen človek hodil po poteh, za katere je vedel, da so nevarne. In seveda niz drugih stvari, o katerih pa bi vedeli več povedati strokovnjaki.

Otroke je potrebno naučiti potrpežljivosti da bodo v življenju laže obvladovali težke situacije ljubezni da jo bodo sposobni dajati naprej spoštovanja da bodo spoštovali sebe in druge jim pokloniti prosti čas da bodo čutili, da je nekomu mar zanje in bodo pozneje sposobni skrbeti za druge

Naloga staršev in vzgojiteljev ni proizvajati srečo, temveč ljubezen trdnost dajati vzgled, ki je vreden spoštovanja in posnemanja Otroci bi se morali že zelo zgodaj zavedati, da jim “bo dobro” predvsem zaradi lastnega ravnanja in ne starševske ali vzgojiteljske skrbi

Otrok od odraslih pričakuje jasne odgovore Kaj je prav? Kaj je dobro? Kaj je resnica? Kaj je pravično?

Doživljajske vrednote kot indirektni usmerjevalci k življenjskemu smislu Otroku je potrebno pričarati lepoto in skrivnost sveta da se zaljubi v življenje

Narava Govorjenje o zdravem življenju lepoti narave izzveni kot moraliziranje Čustveni odnos do narave se lahko oblikuje le v naravi V naravo je potrebno iti zelo pogosto, da jo bomo začutili jo bomo spoznali se bomo z njo oplemenitili

Doživljanje narave zahteva, da smo notranje pripravljeni, umirjeni in pozorni pozornost in zavedanje sta pogoja za občudovanje in zanimanje

Doživljajske vrednote ustvarjamo z medsebojnimi odnosi z doživljanjem stvarnosti Odrasli moramo biti sposobni izžarevati ljubezen do drugega narave kulture Otroci bodo to dediščino lahko nesli s seboj v življenje

Otroka ne učimo, kar se lahko sam nauči Naša pretirana vnema, da poučujemo, nas vedno zavede, da otroke učimo to, kar bi se sami od sebe veliko bolje naučili, pozabimo pa na to, kar bi jih lahko le mi naučili. Ko postane otrok močnejši, se razvija tudi razsodnost, da znajo pravilno uporabljati svoje moči. Otrok se zaveda samega sebe.

Otroka ne učimo, kar se lahko sam nauči (nadaljevanje) Če otroke s preveliko skrbjo varujemo pred vsemi vrstami neugodnosti, jim pripravljamo veliko slabega; naredimo jih mehkužne in občutljive. Otroci so ustvarjeni za našo ljubezen in pomoč (ne pa, da jih ubogamo in se jih bojimo).

Z otroki se moramo znati pogovarjati in molčati kadar nam je prav izjemno lepo Molk pomaga v stiskah in težavah

Telesna, duševna in duhovna dimenzija človeka Pomembno je spoznanje, da se pri spočetju vsakega človeka spuščamo v tveganje, da ni nobenega zagotovila, da se bo to tveganje srečno končalo. V tolažbo pa nam je tudi spoznanje, da naše pedagoško delo ni obremenjeno z vso težo odgovornosti odgovorni smo za vzgled, ki ga dajemo, ne pa za njegovo učinkovitost. Poznati moramo svoje pedagoške priložnosti, da jih lahko izkoristimo in za pedagoške meje, da ne trošimo energije v napačno smer ali celo v škodo otroku.

Vzgoja ima pri vzpostavitvi etičnih načel odločilno vlogo le-ta so se oblikovala skozi dolga tisočletja in zahtevajo dobro poznavanje zakonitosti življenja

} TOM od 12 do 17 let 8.000 deklic 3.500 fantov 202 – nasilje v družini 540 – učni uspeh 88 – nasilje med vrstniki 178 – osamljenih 319 – koncentracija 119 – trde droge samomori, spolne zlorabe 52,4% osnovnošolcev ima TV v svoji sobi 7-letni - TV 4,1-4,5 ure na dan predmetna stopnja – 2,5-3,2 ure 20-24 otrok letno naredi samomor 74% srednješolcev iz 1. letnika v zadnjem mesecu okusilo alkohol

Ena tretjina mladih ob stiskah, razočaranjih pomisli na prekinitev življenja; Mnogi nimajo v kritičnem trenutku nikogar, h kateremu bi se lahko zatekli; Svojih stisk tako ali tako sami od sebe ne znajo izraziti, ker jih takšnega pogovora ni nihče učil, zato raje pobegnejo (v “žurke”, navidezno brezbrižnost, agresijo, omamo, razvratništvo...); Ko pa se morajo soočiti s seboj in s problemom, jih zaradi notranje osamljenosti prežema vedno večji občutek tesnobe ali celo brezizhodnosti.

Raziskava (2004) 23% srednješolcev v 1. letniku je že imelo spolne odnose 53% jih je imelo v 3. letniku srednja starost prve spolne izkušnje se je znižala na 17 let (leta 1996 – 18,5 let) 24% fantov in 21% deklet pri 15-tih letih je spolno aktivnih (11. mesto po zgodnjem začetku spolne aktivnosti)

POZITIVNE MOŽNOSTI MLADIH: kultura, narava, literatura, šport, prijateljstvo, karitas,.... računalniške igrice, televizija MOTIVARE NEGATIVNE MOŽNOSTI MLADIH: nasilništvo, droge, samomor,... Droga je realna možnost, prijetna izkušnja, veliko doživetje

Svojega otroka moramo dovolj močno ljubiti, da ga vzgojimo v odraslega človeka Če hočemo otroka vzgajati, se moramo naučiti strpnosti, potrpljenja, sprejemanja in odpuščanja. Vzgajanje otroka pomeni učiti otroke odgovornosti in zanesljivosti. Zahteva disciplino in poslušnost. Pomeni, da so vaše oči odprte, prav tako tudi vaš razum, ne glede na okoliščine. Zaupati morate vase in svojemu otroku. Veliko nas ljubi svoje otroke tako močno, da jih pozabljamo vzgajati. Pozabljamo, da tudi oni vidijo, razmišljajo, čutijo. Pozabljamo, da tudi oni doživljajo vzpone in padce z našo pomočjo ali brez nje. Imamo jih radi, ker se jih bojimo izgubiti. Izgubimo pa jih ravno zato, ker jih pozabimo vzgajati. (N.N.) Ljubiti otroka in ga vzgajati sta dve popolnoma različni stvari. Ljubiti otroka pomeni hraniti ga, učiti in voditi. Pomeni ohraniti svobodo in otroku pustiti, da ve, kdo ste, kako čutite in kaj potrebujete. Ljubezen zahteva resnico in ne le to, da otroku nudite varno zavetje, ga ščitite in mu nudite vse, kar potrebuje. Ljubezen pomeni zabavo, bolečino, veselje, solze in nobenih garancij.

Starši in šola naj bi otroku ozavestili odgovornost do njegovih življenjskih nalog premalo komuniciramo o medsebojnih nalogah težavah, ki jih prinaša sodobni čas

Dobra komunikacija pomeni: oblikovanje medosebnih odnosov ki niso samo pravila in predpisi, temveč plod medosebnega druženja, izmenjave mnenj in stališč posredovanje jasnih sporočil med starši in institucijo

Red in dejavnosti otrok Starši in šola morajo uskladiti svoja stališča glede reda in dejavnosti otrok Red otroku pomeni varnost Dejavnosti otroka opremijo s pozitivnimi osebnostnimi lastnostmi s katerimi bo uravnaval svojo osebnost

Če želimo otroke usposobiti za odgovorno življenje, se morajo počutiti varne in ljubljene sposobne reševati svoje življenjske naloge

Ljubezen (brezpogojna) zadovoljuje potrebo po varnosti sprejetosti skrbi Vzgoja zahteva reakcijo staršev in vzgojiteljev na otrokovo vedenje pohvala kazen povezuje ju odnos (zaupljiv, iskren)

Ljubezen (brezpogojna) zadovoljuje potrebo po varnosti sprejetosti skrbi Vzgoja zahteva reakcijo staršev in vzgojiteljev na otrokovo vedenje pohvala kazen Kadar se ljubezen uporablja kot vzgojno sredstvo se otrok zateče k izmikanju, pretvarjanju, lažem

Otroci dobijo danes veliko informacij in znanj, vendar slabo razumejo zakonitosti življenja so v praktičnem življenju nebogljeni

Čas, ki ga preživimo drug z drugim nam omogoča sočutje spoštovanje da se resnično spoznamo razumevanje ustvarjamo vezi ljubezni

Neskladje med telesnim, duševnim in osebnostnim razvojem povzroča: duševno labilnost nervoznost krizo identitete strah uporništvo nezanimanje za šolo konflikte s starši in učitelji

Duh časa v katerem živimo narekuje otrokom in mladostnikom lagodno življenje Vrednote učenja in dela zamenjujejo užitek, zabava, življenje iz dneva v dan

Otroci in mladostniki hrepenijo po odraslosti način govora, oblačenja, komuniciranja, zabave. Zaradi boljših življenjskih razmer so napredovali v fizični in psihični zrelosti nazadovali pa na področju osebnostne zrelosti

Ker starši in vzgojitelji premalo komuniciramo o problemih sodobnega časa (vrednotah), si otroci na lahek način izborijo svoje potrebe “vsi lahko” “vsi imajo” “samo vi tečnarite”

Otroci potrebujejo odrasle, da jim znamo pokazati smeri in naloge za izgradnjo njihove osebnosti. V primerih, ko otroci začutijo, da odrasli tej nalogi nismo kos, si poiščejo te smeri zunaj družine in šole.

Starši in tudi institucije želijo otrokom čim hitreje in čim bolje ugoditi, to pa onemogoča razvoj njihove volje, interesa in aktivnosti. Kadar beremo otrokom “želje iz oči”, odpade lasten trud in visoki cilj, zato se zadovoljijo z dejanji, ki prinesejo malo uspeha. Če bi v dejavnost (učenje, šport, glasba) vložili veliko svoje energije, truda in časa, bi cenili samega sebe, odpirali bi se novi cilji.

Šele takrat, ko neka dejavnost okupira naš razum, čustva in voljo, postanemo polno dejavni in tudi ustvarjalnejši!

Otroci potrebujejo odrasle, da jih porivamo (motiviramo), bodrimo, usmerjamo. Če nas ne začutijo v ozadju, hitro odnehajo. Problem je v tem, da se otroci hitro navdušijo za določeno dejavnost, vendar so jo pripravljeni tudi hitro opustiti in zamenjati, če stvari ne potekajo po njihovih pričakovanjih in željah.

Interes za branje, naravo, šport, jezike, glasbo, je potrebno GOJITI: skrbno negovati, vztrajati in vzpodbujati do konca.

Interes za branje, naravo, šport, jezike, glasbo, je potrebno GOJITI: skrbno negovati, vztrajati in vzpodbujati do konca. V primerih, ko otroci opustijo te dejavnosti, se v njih začne proces DOLČASA in APATIJE, ki ju je treba zapolniti z alkoholom in drogami, užitki, agresijo, samomori.

Učenje, šport, branje so vrednote ki bodo prinesle uspeh šele, ko ne bodo več “muka”, “prisila”

} TOM od 12 do 17 let 8.000 deklic 3.500 fantov 202 – nasilje v družini 540 – učni uspeh 88 – nasilje med vrstniki 178 – osamljenih 319 – koncentracija 119 – trde droge samomori, spolne zlorabe 52,4% osnovnošolcev ima TV v svoji sobi 7-letni - TV 4,1-4,5 ure na dan predmetna stopnja – 2,5-3,2 ure 20-24 otrok letno naredi samomor 74% srednješolcev iz 1. letnika v zadnjem mesecu okusilo alkohol

POZITIVNE MOŽNOSTI MLADIH: kultura, narava, literatura, šport, prijateljstvo, karitas,.... računalniške igrice, televizija MOTIVARE NEGATIVNE MOŽNOSTI MLADIH: nasilništvo, droge, samomor,... Droga je realna možnost, prijetna izkušnja, veliko doživetje