UČENCI OSNOVNE ŠOLE DESKLE Moja domovina, moj svet; vse, kar objamejo mlade oči, vse, kar se z jutranjo zoro zbudi – moja domovina. (Milena Batič) UČENCI OSNOVNE ŠOLE DESKLE O DOMOVINI

Domovina je zanimiv izraz, še posebej za Slovence Domovina je zanimiv izraz, še posebej za Slovence. Od razpada Karantanije v 9. stoletju našega štetja do odcepitve od Jugoslavije leta 1991 nismo imeli svoje države. Kaj smo sploh imeli za svojo domovino? Takratno državo? Slovar slovenskega knjižnega jezika nam za besedo domovina ponudi sledečo razlago: dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva. Izvemo tudi, da so z besedo domovina včasih označevali tudi dom, torej hišo. To nam pove, da v bistvu sploh ni važno, ali smo imeli državo ali ne, saj se naša čustva do domovine niso spreminjala. Kot domovino smo upoštevali takratno državo oziroma deželo v bližini kraja rojstva. Tudi sedaj, ko imamo svojo državo, se naša čustva niso spremenila. Do države že, a ne do domovine. Domovina potemtakem ni enaka državi. Ali pač? Že uporaba izraza domovina ga kliče (mora v vojsko) ter umrl je za domovino (umreti v vojni za domovino, v obrambi) nam na videz nakazuje enačenje domovine z državo. Saj besedo domovina lahko v teh izrazih zamenjamo z besedo država in pomen ostane isti. Toda vprašajmo se, zakaj uporabljamo različico z besedo domovina. Ali gredo ljudje v vojsko, ker se bojijo, da razpade, se uniči država, ali se bojijo za pokrajino, za ljudi, za domovino? Odgovor mislim, da je jasen. Bojujejo se za domovino oziroma za dom in rod. V prejšnji povedi se skriva še en dokaz, da se ljudje bojijo za domovino in ne za državo. Prvi in drugi del stavka imata enak pomen.

Po jezikovni si oglejmo še bolj čustveno plat vprašanja država in domovina. Na zemljo je bil človek že od nekdaj zelo navezan. Posebno kmetje, saj jim je zemlja predstavljala vir prihodkov, način preživetja. In kaj smo bili Slovenci zadnjih tisoč let drugega kot kmetje? Na domovino smo že pregovorno navezani. Gradnja hiše, kjer se bomo ustalili in imeli družino, je za nas, Slovence, velik projekt. Ker smo v hišo vložili trud, se neradi selimo in ostanemo v njej ponavadi do smrti. Enako je z domovino. Ker smo vanjo vlagali trud, da je niso zajeli Turki in drugi, smo nanjo navezani. In to je edino prav. Domen Medvešček, 8. a

Živijo. Sem v obliki kokoške. Zdravljica je moja najljubša pesem Živijo! Sem v obliki kokoške. Zdravljica je moja najljubša pesem. Izbrala sem si jo za himno. Imam tudi svojo zastavo in grb. Na njej se bohoti Triglav in valovito morje. Sestavljena sem iz rek, hribov, gozdov, morja, jezer, podzemnih jam in še bi lahko naštevala. Poleg tega imam veliko dobrih ljudi in štiri prav posebne prijateljice. To so Italija, Madžarska, Hrvaška in Avstrija. Ponosna sem na to, da sem del Evropske unije in letos praznujem 25. rojstni dan. Zdaj pa tudi ti že veš, kdo sem? Tvoja domovina – Slovenija.   Špela Močnik, 5. a

Le srce pošteno nekaj velja. Potrudimo se, da bo to res Kaj zlati gradovi, kaj kupi zlata, Le srce pošteno nekaj velja. Potrudimo se, da bo to res še naslednjih 25 let. Kot je bilo do »zdej«, naj bo še naprej. Larisa Medvešček, 6. a Visoke gore, čiste vode, poljane zelene in dobri ljudje – to moja domovina je. Te pot kdaj odpelje v prostrane daljave, ti srce tvoje pri domovini ostane. Jani Kralj, 3. a  

Moja domovina je ena in edina. Naravnih lepot v njej konca ni, a politika pri nas trpi. V moji domovini največ vidi se, če do Aljaževega stolpa se povzpne. Mojo domovino prevladujejo barve tri: rdeča, ki spominja me na kri, ki smo jo prelili, da zdaj svobodna naprej živi. V modri vidim morje, ki v daljavo se blešči, kot v prihodnost moje domovine, ki ji konca videti ni. Bela spominja me na mir in tišino, ki spremlja me, ko v prelepi naravi sprehajam se. Ja! To je moja domovina … SLOVENIJA!   Sara Štendler, 6. a

Me srce vodilo v širni je svet,   Me srce vodilo v širni je svet, a spominov na dom mi nihče ni mogel vzet. Reke in gore so v meni zapisane, misli domače nikoli niso bile izbrisane. A vendar vse tiste čudovite doline, hrepenenje po domači vasi so prekrile. Ko moje oči so vse te lepote ugledale, podobe o domu me niso več prevevale. A čez čas v srcu bila je še praznina, saj manjkala mi je – moja domovina.  Klara Križnič, 9. a

Je lepa naša Slovenija. Od alpskih gora, do morja Jadranskega me ponese burja primorska, ki mi sega do srca. Je lepa naša Slovenija. Od kraških planot, do prekmurskih lepot, je kot luč v temi, ki pokaže mi pot. Je lepa naša Slovenija. V hladnem jutru se spomnim domovine, žvrgolenja prebujajočih se ptic. Ponese pogled mi v zelene doline, sanjam o polju dišečih cvetic. Je lepa naša Slovenija. Ko sonce na nebu posije, me stisne v topel objem, srce mi srečno bije, ker vem, da ponosna Slovenka sem. Urška Marušič, 7. a

Je naš navdih, kot lahen vzdih, ki z vetrom nam prinaša zadnji stih. Domovina je prostor, kjer živimo. Se smejemo, se žalostimo. Naša duša in srce, polni sta ljubezni, ki jo čutim do nje. Je naš navdih, kot lahen vzdih, ki z vetrom nam prinaša zadnji stih. Zavedanje globoko v nas in slej ko prej prišel bo čas, da se zavedamo vsi, se izrazimo, vse sovražnike naroda porazimo. Domovina. Naše zatočišče. Naš dom. Ne kot usedlina, ki na dnu duše svoje mesto išče. Ne. Lahko smo srečni, da jo imamo. Svobodno. Ne z vojnami zaznamovano. Našo domovino. Slovenijo. Nina Tinta, 9. a  

Ko z domovino veže me le šibka misel, ko spomin na njo bledi, le pogledam v planiko in že doma sem z mislimi. V tej drobceni rastlini vidim moč. Moč, s katero se prebija, da visoko med oblaki zacveti, moč, s katero kljub surovi zimi iz dneva v dan živi. V tej gorski rožici je vztrajnost, ki jo krepi, da kljub mrazu in brez zemlje planine že dolgo krasi. V njej je lepota. Edinstvena. Neokrnjena. Z vseh strani v najlepši luči se blešči. In čeprav je majhna, gotovo je, da dolgo časa živela bo še. Vztrajala bo naprej, ne bo je odpihnil prvi veter, ker ta rožica je Slovenija! … moja domovina, ki se kljub oviram ne preda, kjer lepota narave je doma. In čeprav res nekam majhna se zdi, velikansko je srce, ki v njej živi. Veliko jo delamo mi! Gaja Štendler, 8. a  

V Sloveniji živim in tukaj si tudi ostati želim. Taja Lazar, 7. a Kamor pogledam, vidim gore, za njimi pa bleščeče morje. Na Krasu najdem jame, a gozd je pravi zame. Na Triglav si želim, a malo plezati se bojim. Zato v Postojnsko jamo že hitim in vožnje z vlakcem se že veselim. Ta čudovita dežela naša je za turiste res prava paša. Tako vsaj pravi mi moje srce. V Sloveniji živim in tukaj si tudi ostati želim. Taja Lazar, 7. a

Vsaka domovina ima svoje nebo, svojo besedo, grb in zastavo. V vsaki domovini živijo državljani, ki so svoji deželi predani. V državi je ljudem lepo in radi se med sabo družijo. Naša domovina je Slovenija poimenovana, njeno glavno mesto je Ljubljana. V njej veliko prelepih krajev stoji, ki dali so nam pomembne in slavne ljudi. Ponosni smo lahko na našo Slovenijo, nad katero se razprostira samo naše nebo. Hana Bašelj, 4. a

Slovenski jezik nam je obraz. Ljudstvo ponosno reče: to sem jaz Slovenski jezik nam je obraz. Ljudstvo ponosno reče: to sem jaz! Očetje borili so se za svobodo. Vedno v naših srcih bodo. Energija, moč in volja. Nese nas do vesolja. In roža himna je Zdravljica. Jadramo kot svobodna ptica. A vedno ni bilo tako, zato ponosni smo na to. Tomi Mauri, 5. a Reke, jezera, potoki, morje, hribi in gozdovi. Vse to je moja domovina, ki je majhna, a vseeno zanimiva. V njej živimo dobri ljudje, ki radi pomagamo, ko nekomu ne gre. Zato – draga moja domovina ti želim, da se ne bi spremenila in dobre ljudi bi ohranila.   Urša Močnik, 2. a

Slovenija je moja domovina – ena in edina Slovenija je moja domovina – ena in edina. Tu sem se rodila, zato mi je posebej mila. Lepota teh gora je čisto brez meja. Le majhen skok drugam in že je morje tam. Veliko je tukaj veselih ljudi, ki radi pomagajo si. V miru živimo vsi, spoštujemo druge ljudi. Čeprav velika ni, se mi prelepa zdi. Ne bom odšla drugam, saj rada jo imam. Neža Kogoj, 6. a

Nekoč zrli soncu smo v oči, drug drugemu dajali moči, a zlo zastrlo nam je pogled, naš smeh ni več odmeval v nedogled. Tišina kričala je v noč, izgnani v njej smo našli novo moč. Na pogorišču stare slave ponovno vihrajo slovenske zastave. Svetloba, smeh, veselje naše so povelje. Kjer ima vsaka domovina svoje nebo in kjer nič več ne bo slabo.   Melisa Kamberi, 9. a

  Domovina, kaj je to? To je zvezdnato nebo. To je sonce, ki te greje, majhen otrok, ki se smeje, ki bo zrastel v moža, a bo vedno tu doma. Šel bo mali za pilota, pod nebo na svoja pota, to nebo se ne konča, lahko hodiš sem in tja, spodaj pa so domovine, vse različne, a prav mične, vsaka pa ima nebo, čisto svoje – puhasto.  Tim Roglič, 9. a

Za hip se ustavi, poglej okrog, načudi se lepim prizorom. Majhna Slovenija, skriti biser Evrope, vznemirljiva pokrajina in prijazni ljudje. Dolga valujoča polja, ki se stekajo v jezera, čudovite gore. In ta pogled vzame dih. Slovenija je čudovita, je tisti kraj na svetu, kjer se odlično sprostiš in ne želiš več oditi.     Nejc Cencič, 9. a Naša domovina, se povezuje kot ena družina. To je Slovenija, ta lepa naša domovina. Kam izginila modrina je neba? Zakaj zakrila jo siva je meglica? Zakaj izginil nasmeh je ljudi? Kam skrili smo se vsi?

Doma sem v Sloveniji prelepi, tu veseli smo ljudje, radi pojemo, se veselimo, žalosten tu ni nihče. Njen ponos so hribi, reke in morje, vse te lepote naše daleč po svetu ponesejo njeno ime. Tu je še izvrstna hrana, glasba in ljudje, mi Slovenci smo ta pravi, vsakdo naj to ve. Slovenija je domovina naša, rada jo imam zelo, srce moje se oglaša: »ŽIVIMO ZA SLOVENIJO«! Asja Čebron, 6. a

Pogledam čez ramo in zagledam Jadran že v jutranjih žarkih razigran. Zelene reke, neskončne doline, zasanjana jutra, dan, ki ne mine. Zazrem se čez polje v širne daljave, pogled na Triglav me čisto prevzame. Pogledam čez ramo in zagledam Jadran že v jutranjih žarkih razigran. Komaj se zavem, sem že na vlaku, ki drvi proti meglenemu oblaku. To je naše glavno mesto Ljubljana, v katerem lahko srečaš pravega meščana. Zdaj pa grem nazaj v domačo vas, kar prehitro teče čas. Še do Bleda pogled v mesečini, ko me že pozdravijo domačini. To je Slovenija – moja domovina, tukaj imam prijatelje, tukaj je moja družina.    Ida Križnič, 7. a

Pravljična dežela, kjer sem doma, je država Slovenija Pravljična dežela, kjer sem doma, je država Slovenija. Triglav kralj je naših gora, Ljubljana pa glavno mesto našega naroda.   Aleks Mugerli, 2. a Slovenija, moja dežela, rad te imam, ker si lepa, čista in vesela, rad te imam, ker mi nudiš vse, vse, kar potrebuje moje srce. Anže Čebron, 3. a  

Vsaka domovina ima svoje nebo, tudi moja ga ima Vsaka domovina ima svoje nebo, tudi moja ga ima. Vsepovsod v njej je lepo, v deželi, kjer sem jaz doma. Reke, gore, hribi – vsi so zanimivi. Travnik, polja in gozdovi – to najlepši so cvetovi. Ko sprehajam se povsod, mislim le na lepo pot. Sonce že lepo žari, o Slovenija, kje si ti.    Patrik Vončina, 3. a

Sneg in bele strmine so del naše domovine, imamo Petra in Tino, ki nas navdušujeta s snežno vsebino. Laibach in Siddharta odlični rock skupini sta, katerih muzika se sliši prek meja. Od repa do glave, kokoška si prava, čeprav brez perja, prelepa si vsa. Velika nisi, a zaradi Planice in visokih gora te veliko ljudi prepozna. Edinstven Prešeren nam himno je dal, da nas ob vsaki medalji ponese do višav. Najslajše potice, prekmurske gibanice, kraški pršut dajo naši domovini božanski okus. In morje, reke, jezera, slapovi so vode biserne, ki čuvati jih moramo za rodove vse. Jam več kot sedem tisoč se skriva v kraških tleh, si dom rastlinskim in živalskim vrstam že mnogo let. A ti najlepši kotiček si sveta, saj tu mi – Slovenci – smo doma.   Andrej Čefarin, 4. a

PRVOŠOLCI O DOMOVINI Glavno mesto Slovenije je Ljubljana. Skozi Ljubljano teče reka Ljubljanica. Naša himna je sedma kitica Zdravljice, ki jo je napisal France Prešeren. Slovenska zastava je rdeče, modre in bele barve. Ima grb. V grbu je narisano morje, triglav in tri zvezdice. Najvišji vrh Slovenije je Triglav, ki je visok 2864 metrov. V Sloveniji je veliko rek: Soča, Sava, Mura, Kolpa … in jezer: Blejsko, Bohinjsko, Triglavska, ki jih je sedem, in Cerkniško. Imamo tudi morje, ki se imenuje Jadransko morje. Nejc Gabršček Domovina so naše gore, hribi, ceste, reke in polja. Domovina so tudi naši domovi. V domovih živimo z našimi starši, nonoti in nonami, brati in sestrami. Vsi govorimo slovensko. Naša domovina ima tudi svojo zastavo. Zastava je rdeče, modre in bele barve. Na njej so tudi tri zvezdice, morje in gore. Tukaj hodim v šolo in imam prijatelje, s katerimi se igram. To je moja domovina, ki se imenuje Slovenija. Kristina Zidarič Naša domovina Slovenija ima gore, reke, mesta, vasi, jezera in morje, hribe in doline, gozdove, hiše in bloke, šole in vrtce, ceste … Naša domovina ima marsikaj. V njej živijo prijazni ljudje. Živim ob lepi reki Soči, v kateri se poleti kopam. Rada obiskujem gledališke predstave, plešem balet, smučam in se sankam, rolam in drsam. V mojem kraju in okolici lahko počnem marsikaj. Obiskala sem veliko krajev in znamenitosti. Rada imam svojo državo Slovenijo, ker se mi zdi zelo lepa. Ivana Pajntar  

Vsaka domovina ima svoje nebo  Ko sem bil majhen, smo bili z družino v Piranu, ki je najstarejše mesto na slovenski obali. Ulice so tako ozke, da ne morejo skozi mesto niti avtomobili. Ko sem imel dve leti, pa smo bili na počitnicah v Prekmurju. Ves čas smo jedli ržen kruh. Videli smo slamnate strehe na hišah in dimnike, na katerih gnezdijo štorklje. Bil sem tudi na Bledu, kjer smo si ogledali Blejsko jezero, ki je največje in najlepše jezero v Sloveniji. Na sredini jezera je cerkvica, kjer pozvoniš na zvon in si nekaj zaželiš. Videl sem tudi labode. Tobija Mišigoj   Moja domovina so reke, gore, travniki, polja in ljudje. je lepa in mi smo njeno srce. Jure Kralj   Vsaka domovina ima svoje nebo Hribi, morja, reke in še in še! In vse še zmerom boljše. Anesa Kamberi

mala, vendar lepa Slovenija. Naš biser si, prepoznana po celem svetu –   Prelepi hribi, reke, morje in planine – to srce moje je slovenske domovine. Lana Pavšič V naši domovini sem bila v Cerknem, kjer sem z mamo Ano, njenim bratom Andrejem ter njegovo ženo Moniko in hčerko Manco, smučala in se zabavala. Ko pa sem bila stara tri leta, sem bila z družino na Golteh, kjer sem rajala na snegu. Rebeka Stanič   Moja je deželica, mala, vendar lepa Slovenija. Naš biser si, prepoznana po celem svetu – ena in edina! Zelo sem ponosen, da sem tvoj otrok. Polna si lepih stvari, a mene zdaj zanimajo le šolske klopi. Luka Vrtovec

Imam lepo mojo domovino, ko burja odpihne sivino, ko se sonce prikaže   Slovenija moja mala domovina si, v sebi veliko lepote skrivaš ti, vedno kaj novega odkrijemo mi, zato radi te imamo prav vsi. Zato si moja mala Slovenija ti! Nik Peršolja    Imam lepo mojo domovino, ko burja odpihne sivino, ko se sonce prikaže in obsije vse plaže, vse čiste reke, vse doline in gore visoke, ima moja Slovenija prelepa, zelena. Val Grebenjak  Slovenija, naša domovina, je lepa in čudovita, zato rad živim v njej. Nik Gabrijelčič

Naša domovina je zelo lepa. Ima veliko gozdov, hribov in rek Naša domovina je zelo lepa. Ima veliko gozdov, hribov in rek. Posebna je zato, ker ima veliko naravnih znamenitosti. Sara Skočir   Slovenija je poznana po velikih gozdovih. Ima veliko potokov. Slovenija ima veliko rek: Soča, Drava… Slovenija je poznana po turizmu. Ima morje, Portorož. Slovenija ima smučišča. Slovenija ima jame: Postojnska jama. Slovenija ima jezera: Blejsko jezero. Slovenija ima muzeje. Armend Ahmeti Slovenija je majhna država. V njej živi dva milijona prebivalcev. Predsednik države je Borut Pahor. Naša zastava je bele, modre in rdeče barve. Morje in hribi so lepi. Svit Marinič

Moja domovina je tam, kjer sem se jaz rodila. To je Slovenija Moja domovina je tam, kjer sem se jaz rodila. To je Slovenija. V Sloveniji imam svoje prijatelje in svojo šolo. Pia Gabrijelčič   Morje, reke, hribi, jezera in gore. Vse to imamo v naši lepi domovini. Hana Ivančič V domovini ima vsak svoj dom. Lepa si moja Slovenija. Polna si lepih gora in dobrih ljudi. Srečen sem, ker Slovenec sem! Nik Velišček Himna, zastava in ljudje. To ima naša domovina Slovenija. Tinkara Ivančič Himna naše države Slovenije je Zdravljica. Ian Perigoj Fikfak