Folja është fjala që shënon një veprim apo gjendje. GLAGOL FOLJA Glagol je beseda, s katero povemo, kaj se dogaja in kaj kdo dela. Folja është fjala që shënon një veprim apo gjendje. JESTI BRATI POSLUŠATI GLEDATI TEČI Osnovna oblika glagola (nedoločnik ali infinitiv) se konča na -TI ali -ČI. Ta oblika je zapisana v slovarju. Forma themelore e foljes përfundon -TI ose -ČI. Ky formë është shkruar në fjalor. Na primer: biti, jesti, brati, poslušati, gledati, teči …

GLAGOL BITI Folja ndihmëse JAM Z glagolom biti izražamo: Obstajanje - ekzistencë (Jaz sem Ana.), Stanje - gjendje (Bolan sem.) ali nahajanje – ndodhje (Sem v centru.).

SPREGANJE GLAGOLA BITI Zgjedhimi folja ndihmëtare JAM POZITIVNA OBLIKA EDNINA DVOJINA MNOŽINA jaz SEM ti SI on/ona JE midva (jaz +) SVA vidva (ti +) STA onadva (on +) STA mi (jaz +) SMO vi (ti +) STE oni (on +) SO NEGATIVNA OBLIKA EDNINA DVOJINA MNOŽINA jaz NISEM zi NISI on/ona NI midva (jaz +) NISVA vidva (ti +) NISTA onadva (on +) NISTA mi (jaz +) NISMO vi (ti +) NISTE oni (on +) NISO

SPREGANJE DRUGIH GLAGOLOV Zgjedhimi foljat të tjera V sedanjiku pripenjamo glagolu različne končnice, in sicer glede na osebo (jaz, ti, on …). Jaz gledam. Jaz berem. Ti gledaš. Ti bereš. On/ona gleda. On/ona bere. EDNINA DVOJINA MNOŽINA jaz -M ti -Š on/ona -/ midva (jaz +) -VA vidva (ti +) -TA onadva (on +) -TA mi (jaz +) -MO vi (ti +) -TE oni (on +) -JO

PRAVILNI IN NEPRAVILNI GLAGOLI Folje të rregullta dhe të parregullta Glagoli so pravilni in nepravilni. Če je glagol pravilen, osnovni obliki odvzamemo -TI (-ČI) in pripnemo ustrezno končnico. Nëse folja është e rregullta, heqim nga formën bazë -TI (-ČI) dhe shtojmë fundin. Primer: DELATI  jaz DELAM, ti DELAŠ, on DELA Če je glagol nepravilen, osnovni obliki odvzamemo -TI (-ČI) in pripnemo ustrezno končnico, vendar se osnova spremeni. Nëse folja është e parregullta , heqim nga formën bazë -TI (-ČI) dhe shtojmë fundin, por forma bazë po ndryshon Primer: BRATI  jaz BEREM, ti BEREŠ, on BERE Smiselno se je učiti nedoločniško obliko in obliko za jaz hkrati, saj drugače ne moremo vedeti, ali je glagol pravilen ali ne. Nedoločniško obliko moramo znati za tvorbo preteklika, prihodnjika, pogojnika, uporabljamo pa ga tudi ob naklonskih glagolih (Moram delati.); glej str. 39.

NEKAJ PRAVILNIH IN NEPRAVILNIH GLAGOLOV PRAVILNI GLAGOLI NEPRAVILNI GLAGOLI DELATI – delam GLEDATI – gledam POSLUŠATI – poslušam KUHATI – kuham VOZITI – vozim ČAKATI – čakam RAZUMETI – razumem BRATI – berem PITI – pijem JESTI – jem PISATI – pišem VIDETI – vidim ITI – grem TEČI – tečem

JESTI  vi jeste ITI  vi greste VEDETI  vi veste EDNINA DVOJINA Nekateri glagoli imajo končnico za vi -STE (za vidva in onadva pa -STA). Nekateri od teh glagolov so: JESTI  vi jeste ITI  vi greste VEDETI  vi veste Poglejmo na primeru glagola ITI: EDNINA DVOJINA MNOŽINA jaz GREM ti GREŠ on/ona GRE midva (jaz +) GREVA vidva (ti +) GRESTA onadva (on +) GRESTA mi (jaz +) GREMO vi (ti +) GRESTE oni (on +) GREJO

Sllovenishtja ka 3 folje që kanë një formë mohore të parregullt: ZANIKANJE MOHORE Glagol zanikamo z besedo NE: ne delam, ne govorim. Foljen mohojmë me fjalën NE Slovenščina ima 3 glagole, ki imajo nepravilno negativno obliko: Sllovenishtja ka 3 folje që kanë një formë mohore të parregullt: BITI (sem – nisem) IMETI (imam – nimam) HOTETI (hočem – nočem)

EDNINA DVOJINA MNOŽINA EDNINA DVOJINA MNOŽINA EDNINA DVOJINA MNOŽINA jaz NISEM ti NISI on/ona NI midva (jaz +) NISVA vidva (ti +) NISTA onadva (on +) NISTA mi (jaz +) NISMO vi (ti +) NISTE oni (on +) NISO EDNINA DVOJINA MNOŽINA jaz NIMAM ti NIMAŠ on/ona NIMA midva (jaz +) NIMAVA vidva (ti +) NIMATA onadva (on +) NIMATA mi (jaz +) NIMAMO vi (ti +) NIMATE oni (on +) NIMAJO EDNINA DVOJINA MNOŽINA jaz NOČEM ti NOČEŠ on/ona NOČE midva (jaz +) NOČEVA vidva (ti +) NOČETA onadva (on +) NOČETA mi (jaz +) NOČEMO vi (ti +) NOČETE oni (on +) NOČEJO

BESEDNI RED Rendi i fjalëve V slovenščini velja pravilo, katere besede stojijo na 2. mestu v stavku. Med temi besedami je tudi beseda SE, na primer pri glagolih učiti se in pogovarjati se. Në sllovenisht, ka rregulli cilën janë në vendin e dytë në fjalinë. Një është SE. Poglejmo, kako lahko spreminjamo besedni red, pri čemer beseda SE ostane na 2. mestu v stavku. V določenih frazah je to pravilo prekršeno, npr: Se vidimo! in Se slišimo! 1. MESTO 2. MESTO … Učim Jaz Vsak dan Ne učim se. se učim. vsak dan.

RABA NEDOLOČNIKA (-TI/-ČI) Përdorimi e paskajores (-TI/-ČI) Ob modalnih glagolih, kot sta MORATI in ŽELETI, uporabljamo nedoločnik (obliko glagola, ki je zapisana v slovarju). Me folje modale si MORATI dhe ŽELETI, përdorim një paskajores (forma e një foljeje që është shkruar në fjalor). Primeri: Moram kupiti telefon. A moraš iti na pošto? On mora jesti zdravo hrano. Želim iti na koncert. Želite kupiti ta pulover? Ana želi govoriti slovensko.

Nëse ndryshon rasa, fundi i emrit ndryshon. Sllovenishtja ka 6 rasa: SKLONI Rasa Če se spremeni sklon (na to vpliva glagol ali predlog), se spremeni končnica samostalnika (in pridevnika). Nëse ndryshon rasa, fundi i emrit ndryshon. 1. sklon: To je mama. 2. sklon: Ne vidim mame. 3. sklon: Telefoniram mami. 4. sklon: Vidim mamo. 5. sklon: Živim pri mami. 6. sklon: Pogovarjam se z mamo. Slovenščina ima 6 sklonov: Sllovenishtja ka 6 rasa: 1. sklon (imenovalnik/nominativ)emërore 2. sklon (rodilnik/genitiv)gjinore 3. sklon (dajalnik/dativ)dhanore 4. sklon (tožilnik/akuzativ)kallëzore 5. sklon (mestnik/lokativ) 6. sklon (orodnik/instrumental) 

4. SKLON Rasa 4 përdorim bashk më disa folja. 4. sklon uporabljamo ob nekaterih glagolih in nekaterih predlogih. Rasa 4 përdorim bashk më disa folja.

4. SKLON – KONČNICE MOŠKI SPOL ŽENSKI SPOL SREDNJI SPOL nov blok Vidim nov blok. nov sosed Vidim novega soseda. nova bloka Vidim nova bloka. novi bloki Vidim nove bloke. nova hiša Vidim novo hišo. novi hiši Vidim novi hiši. nove hiše Vidim nove hiše. novo okno/stanovanje Vidim novo okno/stanovanje. novi okni/stanovanji Vidim novi okni/stanovanji. nova okna/stanovanja Vidim nova okna/stanovanja. M Ž S E -/ -ega -A -O -O, -E D -A -I -E

GLAGOL IN 4. SKLON Veliko glagolov (v pozitivni obliki) se veže s 4. sklonom: videti, imeti, igrati, gledati, poslušati, čakati, kupiti, rabiti, vprašati, brati, pisati, klicati, piti, jesti, iskati … Vprašamo se KOGA ali KAJ. KOGA? KAJ?

Primeri: Koga vidiš? – Vidim policista. Koga iščeš? – Iščem otroka. Koga vprašaš? – Vprašam učiteljico. Koga kličeš? – Kličem tvojega brata. Kaj vidiš? – Vidim star blok. Kaj ješ? – Jem sendvič. Kaj pije Peter? – Peter pije kavo. Kaj bere oče? – Oče bere zanimivo knjigo.

Vidim hišo in gospo. Vidim blok in policista. Poglejmo spodnja primera. Vidim hišo in gospo. Vidim blok in policista. Kot smo videli v tabeli za 4. sklon, se ženskem spolu spremeni končnica (-a  -o). To je hiša. Vidim hišo. To je gospa. Vidim gospo. V tabeli lahko vidimo tudi, da imamo pri moškem spolu ednine dve različni končnici (-/ in -a). Ustrezno končnico izberemo glede na to, ali govorimo o stvari (končnica -/) ali o osebi/živali (končnica -a). To je blok. Vidim blok. To je policist. Vidim policista. / To je pes. Vidim psa.

Še nekaj primerov: Koga čakaš. – Čakam prijatelja. Koga vidiš Še nekaj primerov: Koga čakaš? – Čakam prijatelja. Koga vidiš? – Vidim Andreja. Koga kličeš? – Kličem mamo. Koga obiščeš? – Obiščem sosedo. Kaj piješ? – Pijem pivo. Kaj rabiš? – Rabim dežnik. Kaj bereš? – Berem knjigo. Kaj ješ? – Jem meso.

PREDLOGI IN 4. SKLON përdorim pas… ZA NA V ČEZ. 4. sklon uporabljamo z nekaterimi predlogi. përdorim pas… Nekateri od teh predlogov so: ZA NA V ČEZ.

PREDLOG ZA 4. sklon uporabljamo za predlogom ZA. Përdorim pas … Vprašamo se ZA KOGA ali ZA KAJ. Roža je za mamo. To je račun za elektriko. ZA KOGA? ZA KAJ?

PREDLOGA V in NA  Vprašamo se: KAM. Kam greš? – Grem v šolo. 4. sklon uporabljamo za predlogom V in predlogom NA, če uporabimo glagol ITI (ali kak drug glagol premikanja, (me një folje që shpreh lëvizjen) na primer HODITI, PRITI).  Vprašamo se: KAM. Kam greš? – Grem v šolo. Kam greš? – Grem na koncert. Kam greš? – Grem v mesto. KAM?

PREDLOG V 4. sklon za predlogom V uporabljamo tudi pred poimenovanji za dneve v tednu, če se vprašamo KDAJ. Përdorim me V para emërtimit për ditët e javës Kdaj greš na izlet? – V nedeljo. KDAJ?

PREDLOG ČEZ Grem čez cesto. Pridem čez eno uro. 4. sklon uporabljamo za predlogom ČEZ. përdorim me… Grem čez cesto. Pridem čez eno uro.