NAROČNIK: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova.

Prezentace na téma: "NAROČNIK: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova."— Transkript prezentace:

1 NAROČNIK: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana Pogodba št.: / z dne 10. avgust 2010 RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA PRIPRAVA LITERATURE IN PROSOJNIC ZA TEMELJNE UČNE PROGRAME ZA PROSTOVOLJNE GASILCE Izvajalec: Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana

2 GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO
TEČAJ ZA VODJE SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO Avtor: dr. Janja Kramer, udig, VGČ org

3 Vsebina Instalacije v zgradbah Splošno o instalacijah
Požarnovarnostni vidik instalacij Strelovod Električna instalacija Vodovodna instalacija Kanalizacija TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

4 Vsebina Plinska instalacija Rezevno napajanje Protipožarna instalacija
Zasilna razsvetljava Odvod dima in tolpote TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

5 Splošno o instalacijah
Instalcije so pomemben osrednji del vsake stavbe V stavbah nam omogočajo Oskrbo s toploto (ogrevanje) Nemoteno dovajanje sveže vode Oskrbo z elektriko, telekomunikacijami Odvajanje odpadne vode Prezračevanje Ustrezno razvejan in zmogljiv sistem instalacij omogoča nemoteno delovanje stavbe TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

6 Požarnovarnostni vidik instalacij
Instalacije prebijajo zidove in stropove; potrebne zahteve so Preboji morajo biti ustrezno izvedeni, in ne smejo poslabšati razred požarne odpornosti posameznega konstrukcijskega elementa Skozi preboje se mora preprečiti nezaželjen prenos ognja in dimnih plinov Cevni preboji morajo imeti enak razred požarne varnosti kot stene in strop Problematični so ventilacijski kanali, ki potekajo preko različnih požarnih sektorjev TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

7 Strelovod Zaščita pred neposrednim udarom strele v stavbo
Predpisi zahtevajo strelovode na vseh javnih zgradbah, kjer se zadržujejo ljudje, skladiščih, tovarniških dimnikih... Za stanovanjske hiše stelovod ni predpisan, je pa priporočljiv Izpostavljena poslopja so predvsem na vrhovih gričev, slemen TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

8 Strelovod Zakonske podlage
Zahteve s katerimi se zagotovi zaščita stavb pred delovanjem strele določa Pravilnik o zaščiti stavb pred strelo, Uradni list RS, št. 28/2009 z dne Metodologijo analize tveganja pred udarom strele in priporočene gradbene ukrepe ureja Tehnična smernica TSG-N-003:2009 Zaščita pred delovanjem strele TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

9 Strelovod Zahteve pri izvedba strelovoda Električna zanesljivost
Mehanska čvrstost – zdržati mora udar strele, sneg, veter... Odpornost na korozijo Termična vzdržljivost – vodniki se pri udaru strele ne smejo stopiti Arhitektonske usklajenost Ekonomičnost TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

10 Strelovod Električna zanesljivost Mehanska čvrstost
Ustrezna ohmska upornost ozemljitve proti okolnemu zemljišču Mehanska čvrstost Ustrezna pritrditev in presek vodnikov, ki mora kljubovati snegu, vetru, udaru strele.. Odpornost na korozijo Pomembna za življenjsko dobo; pocinkan jeklen trak, bakrena, aluminijasta žica TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

11 Strelovod Termična vzdržljivost Arhitektonska usklajenost Ekonomičnost
Odvisna od preseka vodnikov in je določena s standardi Arhitektonska usklajenost “Neopazni strelovodi”, ustrezno oblikovani in pobarvani, da se čim bolj ujemajo z objektom in okolico Ekonomičnost Smotrna uporaba materiala TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

12 Elementi strelovoda TEČAJ ZA VODJO SKUPINE
GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

13 Elementi strelovoda Glavni, lovilni vod Odvodi Pomožni vodi
Sprejema udar strele in teče po najvišjih točkah strehe – po slemenu od prvega do drugega roba Odvodi Vodniki, ki se spuščajo po strehi in navpično po steni zgradbe do ozemljila Spajajo lovilni vod z ozemljilom Pomožni vodi Vežejo večje kovinske površine (žlebove, snegolove antenske drogove) na glavni lovilni vod ali odvode TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

14 Elementi strelovoda Ozemljilo Merilni spoj
Posrednik med strelovodnimi vodi in okolnim zemljiščem Lahko vstavljen v sam temelj zgradbe pri izdelavi temeljev ali kot prstan okoli zgradbe Nameščen naj bo 2 m od zgradbe 80 cm globoko Merilni spoj Del strelovodne napeljave, ki omogoča odspojitev ozemljila od ostalega dela strelovoda in s tem merjenje upornosti ozemljila proti okolišnjemu zemljišču TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

15 Prenapetostna zaščita
Prenapetost v elektroenergetskem omrežju Vsako stanje napetosti, večje od nazivne napetosti oziroma višje od dovoljenega odstopanja napajalne napetosti Vzroki prenapetosti Udar strele v objekt (lahko tudi v sosednje objekte ali bližnjo okolico) Industrijske napetosti, ki jih povzročajo stroji, neonske svetilke... Elektrostatične prenapetosti Nuklearni, elektromagnetni impulzi TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

16 Prenapetostna zaščita
Trenutne in stikalne prenapetosti so v omrežju prisotne ves čas S prenapetostno zaščito zavarujemo električne instalacije in podatkovne linije pred previsokimi napetostmi v omrežju Poznamo tri stopnje prenapetostnih zaščitnih elementov, ki se razlikujejo po tokovni zmogljivosti odvajanja Za učinkovito zaščito je potrebno namestiti vse tri stopnje zaščite TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

17 Prenapetostna zaščita
1. stopnja – v glavnem razdelilcu 2. stopnja – v etažnem razdelilcu 3. stopnja – pred porabnikom TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

18 Električna instalacija
Nizkonapetostne električne instalacije Električne instalacije v stanovanjskih objektih, napetost 220 V, moč električnega toka 3×25 A ali 3×35 A Informacijske instalacije Instalacije za telefon, protivlomno in protipožarno zaščito, klimatizacijo, računalniške mreže TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

19 Električna instalacija
Električni tok do objektov se dovaja preko razdelilnega omrežja in hišnega priključka Priključek Zunanji del – nadzemni vodi od distribucijskega omrežja do izolatorjevna odjemalčevem objektu Notranji del – vodi na napravah, ki povezujejo zunanji priključek z odjemalčevo instalacijo do števca Elektroinstalacijska omarica Števec z glavnimi varovalkami, eno in trifazne vtičnice, prenapetostna zaščita TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

20 Električna instalacija
Prostori stanovanja so skupinsko povezani na posamezne tokovne kroge Vsak tokovni krog mora biti opremljen z varovalko Varovalka poskrbi, da posameznega tokovnega kroga ne preobremenimo Če je obremenitev prevelika, se vodniki segrejejo, v skrajnosti lahko pride do požara Števec – registrira porabo el. energije v objektu TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

21 Električna instalacija
Pri izdelavi električnih instalacij je potrebna tudi zaščitna ozemljitev Varnostni ukrep, s katerim se prepreči da bi v objektu prišlo do nesreč zaradi el. toka Ozemljilo se položi v gradbeno jamo med betoniranjem Temeljno ozemljilo je pocinkani valjanec ali trak iz nerjavečega jekla Ozemljila so lahko žarkovno, obročno ali pentljasto oblikovana TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

22 Električna instalacija
Glede na izvedbo ločimo Instalacije pod ometom in v ometu - izdelajo ob gradnji pred zaključnim ometnim slojem Instalacije nad ometom - vgrajujejo predvsem v vlažnih prostorih Instalacije v votlih stenah - pri suhomontažni gradnji Instalacije v betonu – nameščajo v začetnih fazah gradnje V instalacijskih kanalih – pri industrijski gradnji Instalacije z neizoliranimi vodniki – za nizkonapetostne sisteme TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

23 Električna instalacija
Elementi elektroinstalacij Vodnik Temeljni element elektroinstalacij Posamezne izolirane žice, ki so nato med seboj s plaščem povezane v kabel Kabli so različnih barv v odvisnosti od vrste Razdelilnik Omarica z varovalkami Varovalke Varujejo tokokroge pred preobremenitva in kratkimi stiki Novejše – avtomatske varovalke z avtomatskimi instalacijskimi odklopniki TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

24 Vodovod Sistem za preskrbo z vodo za uporabo v
Komunalne namene – pitna voda Posebne namene – industrijska in tehnološka voda Poraba pitne vode je vedno večja, vodni viri pa vedno bolj onesnaženi V prihodnosti si moramo zato prizadevati za Varčnejšo uporabo pitne vode Nadomeščanje pitne vode z industrijsko in tehnološko, povsod, kjer takšna kvaliteta ni nujno potrebna (npr. izplakovanje) TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

25 Vodovod Pri projektiranju vodovoda potrebujemo podatke o porabi vode kjer dimenzioniramo Velikost ustreznega vodnega vira Črpalko Črpalnico Tlačni cevovod Vodohran Razdelilni cevovod Najprej se določi območje, na katerem se bo zgradil vodovod TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

26 Vodovod Pri izračunu porabe vode upoštevamo
Obstoječe število in vrsto porabnikov Normo porabe vode Vodo potrebno za gašenje požara Rast prebivalastva Koeficient letnega nihanja porabe vode Koeficient koristnega delovanja črpalke Koeficient izgub Koeficient neenakomernosti dnevne porabe vode TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

27 Vodovod Poraba vode za gašenje požarov
Pri vodovodnih sistemih zelo velika in pogosto ne zadostuje, zato je potrebno zagotoviti tudi druge vire gasilne vode Pri manjših vodovodih (do 5000 prebivalcev) se upošteva požar, ki ga gasimo dve uri s porabo 10 litrov/sekundo, kar je skupno litrov V primeru večjih naselij in industrijskih območij, količino požarne vode določajo veljavni predpisi TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

28 Vodovodni sistemi Sestava vodovodnega sistema Zahteve Črpališča
Vodovodno omrežje Vodohrani Regulacijski objekti Razbremenilniki... Zahteve Neprekinjena dobava vode porabnikom Vodovodne cevi morajo biti vedno polne V ceveh mora biti ves čas zagotovljen zadosten tlak TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

29 Vodovodni sistemi Delitev vodovodnih sistemov
Glede na funkcionalno zasnovo Glede na namestitev vodohrana – s pretočnim ali protiležnim vodohranom, kombinirani sistemi Glede na odvod vode Težnostni (gravitacijski), tlačni (črpalni), kombinirani Glede na tlačne cone Enoconski, večconski vodovodni sistemi Glede na najmanjši oskrbovalni tlak pri požaru Glede na zgradbo omrežja Vejičasti, mrežni krožni sistemi TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

30 Vodovodni sistemi Vodovodni sistem s pretočnim vodohranom
Iz črpališča Č napajamo vodohran V, od koder voda odteka do porabnikov P TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

31 Vodovodni sistemi Vodovodni sistem s protiležnim vodohranom
Naselje P leži v dolini med črpališčem Č in vodohranom V Sistem je boljši v primerih velike porabe vode (dnevne konice, požari) TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

32 Vodovodni sistemi Kombinirani vodovodni sistem Več vodohranov
Uporaba v večjih mestih in vodovodnih sistemih TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

33 Vodovodni sistemi Težnostni (gravitacijski) vodovodni sistem
Zajetje Z leži nad porabniki Črpanje vode ni potrebno Voda teče gravitacijsko do vodohrana in nato do porabnikov TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

34 Vodovodni sistemi Tlačni (črpalni) vodovodni sistem
Zajetje leži običajni na višini porabnikov ali nižje Vodo črpamo v vodohran, do porabnikov teče gravitacijsko TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

35 Vodovodni sistemi Gašenje z vodo iz vodovodnega omrežja
Za direktno gašenje iz omrežje je potreben tlak 4 bar, notranji premer cevi mora biti najmanj 100 mm Za gašenje preko dodatne gasilske črpalke je potreben tlak 1,5 bar V primeru, da je tlak v ceveh prenizek, je potrebno najti drugi vodni vir vode za gašenje (bližnji potok, jezero, požarni bazen...) TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

36 Vodovodni sistemi Vejičasti sistem
Primeren za manjša, razpotegnjena naselja Hidravlično enostaven in najcenejši Nezanesljiv, saj sleherna poškodba prekine dobavo vode v celi veji Manj primeren za gašenje požarov TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

37 Vodovodni sistemi Mrežasti sistem Cevne zanke se med seboj prepletajo
Dolžina cevovoda je večja Obratovanje je zanesljivejše Bolj primeren za oskrbo z gasilno vodo TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

38 Vodovodni sistemi Krožni sistem Uporaba v večjih mestih
Cevi, ki vodijo do porabnikov se napajajo iz osnovnega krožnega cevovoda Najbolj primerni za preskrbo z gasilno vodo, najmanjša nihanja tlaka TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

39 Vodovodni sistemi Elementi vodovodnih sistemov
Vodno zajetje (zajem vode) Črpanje vode Tlačni cevovod (transport vode) Vodohran (hranjenje vode) Razbremenilnik (reguliranje tlaka v ceveh) Cevovod (razdelitev vode po porabnikih) TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

40 Vodno zajetje Vodni viri Zajem izvira Deževnica
Odprti vodotoki (reke, jezera) Podtalnica Izviri Zajem izvira Izvir – pritok podzemne vode na površje Poznamo slojni izvir, izvir v razpoki, kraški izvir Pri zajemu izvira z izkopom pravokotno na plastnice sledimo vodnemu toku v notranjost TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

41 Črpanje vode Če zajetje leži nižje od vodohrana, moramo vodo vanj črpati Črpališče je lahko zgrajeno kot črpalna postaja nad vodnjakom ali kot samostojen objekt (črpalnica) TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

42 Tlačni cevovod Vodo črpamo iz črpalnice v vodohran
Pogosto položen zelo strmo zaradi velikih višinskih razlik Črpanje je občasno – nevarnost nastanka vodnega udara Cevovod mora biti položen dovolj globoko, da je zavarovan pred zamrzovanjem V Sloveniji zadošča, da je pokrit z 80 do 150 cm zemljine TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

43 Vodohran Osnovni element vodovodnega sistema v katerem shranjujemo vodo Funkcije Uravnava dnevna nihanja porabe vode Oskrbuje porabnike ob okvarah, manjših popravilih, dezinfekciji cevovodov, tlačnih preizkusih Zagotavlja gašenje požarov Prostornina je določena glede na dnevna nihanja porabe in požarno rezervo TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

44 Razbremenilnik Potrebni v primerih, ko moramo iz vodohrana napajati nižje ležeča naselja, kjer tlak v cevovodu preseže 6 barov Služijo za zmanjševanje tlaka v cevovodu Možne izvedbe Gravitacijski – v manjšem objektu z ventilom s plovcem ustvarimo novo prosto gladino in tlak zmanjšamo na nič Razbremenilnik z reducirnim ventilom TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

45 Cevovod Glavni cevovod vodi iz vodohrana do naselja
Lahko je magistralni ali primarni Glavni cevovod se razcepi v veje razdelilnega cevovoda, ki tvorijo sekundarno omrežje Cevovodi so sestavljeni iz Cevi Fazonskih kosov (lokov, odcepov, prehodov...) Armatur (zapornih ventilov, zasunov, zračnih ventilov, blatnih in izpraznjevalnih izpustov, hidrantov...) TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

46 Vodovodna instalacija
Elementi vodovodne instalacije v stavbi Glavne dovodne cevi Potekajo od podzemnega zbiralnika Mreža razdelilnih vodov Razelitev vode iz podzemeljskega zbiralnika do oskrbovalnih cevi in naprej do hišnega priključka Napeljane po cestah dovolj globoko, da voda ne zamrzne Hišni priključek Do glavne pipe in števca je last podjetja, ki skrbi za oskrbo z vodo Od števca naprej za razdelilne vode skrbi lastnik objekta TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

47 Vodovodna instalacija
Glavni ventil Zapira oziroma odpira vodo za celoten objekt Vodomer oziroma vodna ura Meri porabo vode v objektu Redukcijski ventil Skrbi za ustrezen tlak vode v ceveh; previsok tlak lahko poškoduje cevi Mehčalna naprava Regulira trdoto vode, v kolikor je to potrebno TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

48 Vodovodna instalacija
Cevi po objektu so speljane horizontalno ali vertikalno Horizontalni vodi so v kletnih prostorih, pod stropom ali položeni v talnem kanalu Preboji skozi zid ali strop morajo biti ustrezno izolirani Instalacija vodovodnih cevi je lahko Podometna Predstenska TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

49 Priprava tople vode Načini priprave tople vode
Lokalno – voda se pripravlja čim bližje mesta porabe in sproti Centralno – na en hranilnih tolpe vode so povezana vsa iztočna mesta v objektu Topla vode se pripravlja s toplovodnimi kotli na plin, olje, premog, biomaso ali drva Okloju prijaznejši viri so sprejemniki sončne energije, toplotne črpalke (zrak-voda, voda-voda, zemlja-voda) TEČAJ ZA VODJO SKUPINE Gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo Tečaj za vodjo skupine GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

50 Priprava tople vode Hranilniki tople vode – bojlerji
Priprava in shranjevanje tople vode za čas, ko so potrebe največje Voda se segreva takrat, ko je na voljo dovolj energije ali je le-ta cenejša Voda v hranilnikih se ogreva s prenosniki toplote Hranilnik mora biti ustrezno toplotno izoliran (5,8 cm debela izolacija iz poliuretana) Hranilniki so ponavadi iz pločevine, in morajo biti ustrezno zaščiteni pred korozijo TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

51 Protipožarne instalacije
Protipožarna napeljava Namščena znotraj stavbe kot mirujoča vodna instalacija Odvzemno mesto – zaprti zidni hidranti, opremljeni za gašenje z gibljivimi cevmi Zidni hidrant z opremo za suho in mokro gašenje TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

52 Protipožarne instalacije
Protipožarna instalacija za mokro gašenje Stalno pod vodnim tlakom in vedno v pripravljenosti za uporabo Priključena na javno vodovodno omrežje Dvižni vodi instalirani ob stopnišču TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

53 Protipožarne instalacije
Sprinkler sistemi Primerni za zaščito poslovnih in industrijskih stavb, hotelov, bolnišnic... Sestavljena iz omrežja vodovodnih cevi, speljanimi pod stropom prostorov, ki jih varujemo Suhi in mokri sistem sprinklerjev Mokri – v prostorih, kjer ni nevarnosti zmrzali Suhi – v ceveh je zrak pod tlakom; ko se sprinkler odpre, zračni tlak pade in aktivira ventile skozi katere priteče voda Sprinkler sistemi z dodatkom penila so primerni za zaščito pred skoraj vsemi požarnimi nevarnostmi TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

54 Princip delovanja sprinklerja
Sistem se začne s cevjo, vgrajeno v stene ali stropove Vsakih nekaj metrov je vgrajen konektor, ki omogoča iztok vode Sprinkler ima nalogo zatiča, ki zadržuje vodo V sprinklerju je sprožilec (steklena cevka) napolnjen s tekočino, ki je temperaturno občutljiva Ko vročina doseže sprinkler, cevka poči in voda začne iztekati TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

55 Princip delovanja sprinklerja
Sprinklerji, ki jih ogenj neposredno ne doseže se ne sprožijo Primer Na stolu v prostoru se pojavi plamen Vroč zrak se hitro dviguje proti sprinklerju; sprinkler se aktivira in sprosti vodo Ostali sprinklerji v prostoru se ne sprožijo Sprinklerja ne sproži dim TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

56 Protipožarne instalacije
Naprave na vodno prho Za hlajenje in gašenje objektov na prostem Ogrožen objekt se z vseh strani prekrije s homogenim plaščem drobnih vodnih kapljic, ki imajo hladilni učinek Vodne zavese Stacionarna naprava za vodno prho Preprečuje širjenje požara, ohlaja stene objekta ali naprave, ki je ogrožena zaradi požara TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

57 Kanalizacija Namen Posledica slabo prečiščenih odpadnih voda
Zbiranje odpadnih voda, čiščenje in vračanje nazaj v vodotoke Posledica slabo prečiščenih odpadnih voda Rušenje biološkega ravnovesja Onesnaževanje podtalnice V kanalizacijski sistem se iztekajo Odpadne vode Tuje vode Padavinske (meteorne) vode TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

58 Kanalizacija Odpadne vode so Tuje vode so Padavinske vode
Hišne, industrijske, kmetijske, komunalne odpadne vode (čiščenje ulic, trgov...) Tuje vode so Vode iz izvirov in potokov, drenažna voda, ki nekontrolirano vdirajo v nevodotesno kanalizacijo Padavinske vode Iztekajo se s streh, prometnih in drugih urejenih površin; ob suhem vremenu jih ni, ob nalivih so velike količine lahko problematične TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

59 Kanalizacija Vrste kanalskih sistemov Mešani Ločeni
Skupno odvajanje odpadne in padavinske vode Neugodno ob večjih nalivih Ločeni Odpadna in padavinska voda se odvaja posebej Bolj ekonomičen sistem, ki zagotavlja večjo varnost pred poplavami v kleteh, manjšo obremenitev čistilne naprave, nižje obratovalne stroške TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

60 Plinska instalacija Elementi plinske napeljave Zunanji plinovod
Do stavbe speljan pod zemljo ali na prostem Cevi na prostem morajo biti zaščitene pred zunanjimi vremenskimi in mehanskimi vplivi Plinske cevi so iz posebnih materialov (PE ali jekla) Hišni prikljiček Za povezovanje zunanjega in notranjega plinskega omrežja Zaključi se pri požarni pipi, kjer odpiramo in zapiramo dovod plina v zgradbo Požarna pipa je na vidnem mestu in jasno označena TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

61 Plinska instalacija Notranja isštalacija Plinska trošila
Cevi v notranjih prostorih so lahko nad ali pod ometom So iz bakra ali jekla in pobarvane z rumeno barvo Ne smejo biti napeljane po požarnih stopnicah Plinska trošila Naprave priključene na plinsko napeljavo (gorilniki na plinskem štedilniku, plinske peči...) Nameščene v prostorih z zadostno količino zraka in nikakor v prostorih, kjer se shranjujejo vnetljive eksplozivne snovi Ločimo jih glede na konstrukcijsko izvedbo (A, B in C), namen (štedilnik, peč...), vrsto plina (zemeljski, utekočinjen naftni plin) TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

62 Plinska instalacija Gorilniki Odvod dimnimnih plinov
Glede na dovod zraka ločimo naprave z atmosferskim in tlačnim gorilnikom Atmosferski – toku plina se primeša zrak iz okolice Tlačni – z ventilatorjem ustvarjen prisilen pretok zraka, pritok zraka je mogoče uravnavati Odvod dimnimnih plinov Odvajamo skozi luknje v fasadi – preko dimnikov ali dimovodnih priključkov Pomembno redno pregledovanje in vzdrževanje; pri plinastih gorivih ga mora dimnikar pregledati in očistiti vsaj dvakrat na ogrevalno sezono TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

63 Rezervno napajanje UPS sistemi Agregati
(Uninterruptible Power Supply) ali sistemi za brezprekinitveno napajenje elektrike Primerni za kratke izpade električne napetosti Problem: ko se energija v akumulatorju sprazni, UPS ugasne Agregati Proizvajanje elektrike s pomočjo mehanske sile (npr. dinamo) Proizvajanje elektrike s pomočjo motorja TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

64 Zasilna razsvetljava V uporabi takrat, ko osnovna razsvetljava zaradi prekinitve napajanja (električnega toka) ne dela Zagotavlja, da lahko varno končamo delo lahko hitro in varno zapustimo stavbo preprečimo paniko Zasilna razsvetljava potrebuje lasten vir električne energije Baterije, akumulatorje, agregate Posebno varno električno instalacijo TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

65 Zasilna razsvetljava Delitev zasilne razsvetljave Nadomestna Varnostna
Omogoča normalno nadaljevanje opravljanja dejavnosti v stavbi Uporablja se tam, kjer se želi zmanjšati izpad proizvodnje ali prodaje v primeru težav z dobavo električne energije Osvetljenost je ponavadi nižja Varnostna Omogoča varno dokončanje potencialno nevarnega dela Omogoča varno in hitro zapustitev stavbe Preprečuje izbruh panike, kjer se nahaja večje število ljudi TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

66 Varnostna razsvetljava
Delitev varnostne razsvetljave Razsvetljava poti evakuacije Razsvetljava večjih prostorov Razsvetljava delovnih mest Značilnosti varnostne razsvetljave Svetilke so vsaj 2 m nad tlemi Znaki na poti evakuacije so osvetljeni Če izhod ni viden, je pot do njega označena Uporabljen je bistveno manjši nivo svetlosti, kot pri normalni razsvetljavi TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

67 Varnostna razsvetljava
Varnostna razsvetljava za vodenje Vgrajena v kolikor obstaja nevarnost, da bi ljudje zaradi dima v prostoru izgubili orientacijo Nameščena na tleh ali v bližini tal in poteka vzdolž poti evakuacije Uporabljajo se električni ali fosforescenčni sistemi Alternativna rešitev je uporaba laserskega snopa, ki je usmerjen proti izhodu TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

68 Svetilke za varnostno razsvetljavo
Za varnostno razsvetljavo uporabljamo različne vrste svetilk Posebne varnostne svetilke Normalne svetilke z vgrajenim dodatnim svetlobnim virom za potrebe varnostne razsvetljave Danes skoraj ne uporabljajo več Normalne svetilke z enim svetlobnim virom in vgrajenim modulom za varnostno razsvetljavo Uporabljajo na mestih, kjer želimo ohraniti enoten izgled razsvetljavne naprave TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

69 Posebne varnostne svetilke
Poznamo Stropne svetilke na poti rešitve za protipanično razsvetljavo za posebna ogrožena delovna mesta Stenske svetilke TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

70 Varnostni znaki Znaki, ki s kombinacijo geometrijskih likov, barv in slikovnih znakov omogočajo izjavo o varnosti Varnostna barva Pove, za kakšno vrsto znaka gre (prepoved, opozorilo, zapoved) Kontrastna barva Skupaj z varnostno barvo omogoča ustrezen kontrast in tako čitljivost znaka TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

71 Znaki za prepoved Oblika Varnostna barva Konstrastna barva Primera
Krog Varnostna barva Bela z rdečim robom Konstrastna barva Črna Primera Prepoved gašenja z vodo Prepoved kajenja in kurjenja TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

72 Znaki za opozorila Oblika Varnostna barva Konstrastna barva Primera
Trikotnik Varnostna barva Rumena Konstrastna barva Črna Primera Pozor elektrika Vnetljivo TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

73 Znaki za zapoved Oblika Varnostna barva Konstrastna barva Primera Krog
Modra Konstrastna barva Bela Primera Obvezna uporaba čelade Obvezna pot za pešce TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

74 Znaki za reševanje Oblika Varnostna barva Konstrastna barva Primera
Pravokotnik Varnostna barva Zelena Konstrastna barva Bela Primera Izhod v sili Prva pomoč TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

75 Znaki za požarno varnost
Oblika Pravokotnik (kvadrat) Varnostna barva Rdeča Konstrastna barva Bela Primera Gasilnik Hidrant TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

76 Oznake nevarnih mest Oblika Varnostna barva Konstrastna barva
Pravokotnik Varnostna barva Rdeča ali rumena Konstrastna barva Bela ali črna TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

77 Odvod dima in toplote Odvod dima in toplote iz stavbe je nujen sestavni del požarne varnosti v stavbah, kot so Podzemne garaže, večnadstropni trgovski centri, večja zbirališča, drugi javni objekti Pri požaru v prostoru pride do Hitrega širjenja dima in toplote po prostoru Oviranja dihanja in zmanjšanja vidljivosti Težav pri reševanju ljudi iz prostora Težav pri posredovanju gasilcev TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

78 Odvod dima in toplote Z odvajanjem vročih dimnih plinov iz prostora se zrak ob tleh ohladi, izboljša se vidljivost Naprave za odvod dima in toplote lahko delujejo na osnovi naravnega odvoda mehanskega (prisilnega) odvoda TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

79 Odvajanje dima in toplote
Stavba brez odvajanja dima in toplote Stavba z odvajanjem dima in toplote TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

80 Odvod dima in toplote Funkcije sistema za odvod dima in toplote
Odvaja dim na prosto in ohranja vidne evakuacijske oznake in poti Preprečuje vdihovanje strupenih plinov udeležencem v požaru Pripomore k izpolnjevanju zahteve o ohranitvi nosilnosti Preprečuje požarni preskok (Flashover) Zmanjšuje obremenitev konstrukcije in preprečuje širjenje požara po objektu in na sosednje objekte TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

81 Delovanje sistema odvoda dima in toplote
Ob začetku požara nastane stožec dima, ki se dviga proti stropu Požar s strani iz zraka vsesava kisik, ki ga potrebuje za gorenje Na stropu nastane sloj dima, ki sčasoma zapolni prostor TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

82 Delovanje sistema odvoda dima in toplote
Brezdimna cona se manjša Z odprtjem odprin v stropu odvedemo dim in toploto na prosto Tako dosežemo zmanjšanje dimnega sloja in manjšo temperaturno obremenitev konstrukcije Tak sistem deluje samo v pritličnih objektih V primeru dvonadstropnih objektov bi z odprtjem odprtin v stropu omogočili širjenje požara v drugo nadstropje V tem primeru deluje samo še mehanski (prisilni) odvod dima TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

83 Naravni odvod dima in toplote
Naprave za naravni odvod dima in toplote so odprtine (svetlobniki) nameščene na stropu z avtomatskimi odpirali, ki so lahko Pnevmatska Mehanska Elektromotorna Aktiviranje naprav se izvaja preko Temperaturne ampule Požarne centrale oziroma javljalcev požara TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

84 Naravni odvod dima in toplote
Pnevmatska (CO2) odpirala V primeru požara se ob določeni temperaturi aktivira temperaturna ampula, ki aktivira bombico Potisni plin napolni pnevmatski cilinder Bat odpre svetlobnik CO2 bombica se lahko aktivira s temperaturno ampulo ali signalom preko požarne centrale oziroma javljalca požara (ročni javljalci, dimni senzorji...) TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

85 Naravni odvod dima in toplote
Mehanska (PMC) odpirala Temperaturna ampula ob določeni temperaturi aktivira prednapeto vzmet v cilindru, ki se sproži in odpre svetlobnik Primerna so za manjše obtežbe svetlobnikov PMC odpiralo se lahko aktivira s temperaturno ampulo ali signalom preko požarne centrale oziroma javljalca požara TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

86 Naravni odvod dima in toplote
Elektro naprave za odvod dima in toplote Odpiranje s pomočjo elektromotorja (vgrajeni 24 V elektromotorji) Elektro naprave dobijo signal za odpiranje iz požarne centrale; odpiranje s temperaturno ampulo ni možno Potrebujejo dodaten vir napetosti, ki služi v primeru izpada električne energije Elektro naprave se lahko uporabljajo tako za odvajanje dima in toplote, kot tudi za zračenje TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

87 Mehanski odvod dima in toplote
Dim se iz prostora odvaja s pomočjo ventilatorjev, ki ustvarjajo ustrezen podtlak Prednosti mehanskega sistema Hitrejši odvod dima in toplote Manjše število potrebnih odprtin Večja učinkovitost, zlasti pri visokih objektih TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

88 Mehanski odvod dima in toplote
Elementi mehanskega sistema za odvod dima in toplote Ventilatorji za odvod dima Kanali za odvod dima Ustrezno požarno javljanje Regulacija sistema Dimovodne lopute Sistem za dovod svežega zraka Požarno odporne električne instalacije TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

89 Mehanski odvod dima in toplote
TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

90 Literatura http://www.slonep.net/gradimo/
Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele, Ur. l. RS, št. 28/2009 Tehnična smernica TSG-N-003:2009 Zaščita pred delovanjem strele Gradbeniški priročnik, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1998 Primož Gabrijelčič, Grega Šimenc, Ko zmanjka elektrike, revija Monitor, 2008 Grega Bizjak, Svetlobna tehnika, Varnostna razsvetljava, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO

91 Viri slik Svetovni splet: 11, 16, 48, 50, 51, 53, 54, 68, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 88 Gradbeniški priročnik, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1998: 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 37 78, 80 TEČAJ ZA VODJO SKUPINE GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z GASILNO VODO